AO Plus – zavarovanje, ki pogosto ne krije tistega, kar pričakujemo
Zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO) je obvezno in krije škodo, ki jo povzročimo drugim udeležencem v prometu. Vendar pa AO ne krije telesnih poškodb povzročitelja nesreče. Prav zato številni vozniki sklenejo zavarovanje AO Plus (zavarovanje voznika za telesne poškodbe), ki naj bi pokrilo njihove poškodbe, če nesrečo povzročijo sami.
V teoriji gre za zaščitni mehanizem, ki naj bi omogočil pravično odškodnino tudi povzročitelju nesreče. V praksi pa se zavarovanci pogosto srečajo z neprijetnim presenečenjem – AO Plus pogosto ne krije najpogostejših poškodb vratne hrbtenice, kot je nateg vratnih mišic, razen če gre za resno, radiološko potrjeno poškodbo.
Kje nastane težava: pravno priznana škoda vs. pogodbeno izključena škoda
Nateg vratnih mišic je ena najpogostejših poškodb v prometnih nesrečah, predvsem pri naletih od zadaj. Gre za klinično dokazano poškodbo mehkih tkiv, ki povzroča bolečine, togost in omejeno gibljivost vratu.
Po Obligacijskem zakoniku (OZ) in slovenski sodni praksi gre za pravno priznano nepremoženjsko škodo, za katero sodišča rutinsko dosojajo odškodnine v višini 1.500–2.500 evrov.
Vendar pa imajo splošni pogoji AO Plus zavarovanj večine slovenskih zavarovalnic jasno določilo:
»Iz zavarovalnega kritja so izključene poškodbe vratne, prsne in ledvene hrbtenice (vključno z nategom obhrbteničnih mišic), razen zlomov ali premikov med korpusi vretenc, večjih od 3 mm.«
To pomeni, da zavarovalnica ne priznava zahtevkov za nateg vratnih mišic, razen če je z rentgenskim posnetkom dokazano, da je prišlo do premika vretenca več kot 3 mm ali do zloma. Takšen standard pa presega običajno medicinsko prakso pri diagnosticiranju whiplasha.
Pravni konflikt: zakon priznava škodo, zavarovalnica jo izključuje
V skladu z OZ ima oškodovanec pravico do odškodnine za telesne in duševne bolečine, ne glede na to, ali je poškodba strukturna ali “le” funkcionalna. Nateg vratnih mišic zato nedvomno sodi med pravno priznane oblike škode.
A zavarovalnice se sklicujejo na pogodbeno svobodo – zavarovanec ob sklenitvi pogodbe sprejme splošne pogoje, kjer so te poškodbe izključene. Tu pa nastopi pravni problem: ali je dopustno, da zavarovalnica z izključitvijo izniči namen samega zavarovanja, ki naj bi ščitilo voznika v primeru telesnih poškodb?
Pravna stroka opozarja, da je takšna klavzula lahko nepoštena pogodbeno določilo v smislu Zakona o varstvu potrošnikov, saj postavlja zavarovanca v nerazumno neugoden položaj – plačuje premijo za zaščito, ki je v najpogostejših primerih ne dobi.
Forenzično-medicinski vidik: “prekletstvo treh milimetrov”
Medicinska stroka poškodbe vratu klasificira po lestvici WAD (Whiplash Associated Disorders):
- WAD I/II: bolečina, togost, omejena gibljivost – brez strukturnih poškodb,
- WAD III/IV: hude poškodbe z nevrološkimi znaki ali zlomi.
Večina nategov vratnih mišic spada v WAD I ali II, kar pomeni, da ne pride do premika vretenca več kot 3 mm. Ta prag, ki ga postavljajo zavarovalnice, zato ni medicinsko primeren za presojo večine poškodb v prometnih nesrečah – temveč predstavlja kriterij za precej hujše, redke poškodbe.
Zavarovalnica torej zahteva dokaz, ki ga v praksi pri običajnem nategu ni mogoče pridobiti. Tako ustvarja neizvedljiv dokazni standard, zaradi katerega večina zahtevkov pade.
Sodna praksa: priznana škoda, a brez zavarovalnega kritja
Sodna praksa potrjuje, da sodišča redno prisojajo odškodnine za nateg vratnih mišic, tudi kadar gre za subjektivne simptome brez objektivnih radioloških sprememb.
Primeri kažejo, da se odškodnine za lažje oblike natega gibljejo med 1.500 in 2.500 EUR, za hujše oblike z dolgotrajno rehabilitacijo pa lahko dosežejo do 4.000 EUR.
Toda če je oškodovanec povzročitelj nesreče, edini način za prejem te odškodnine je AO Plus zavarovanje. Ker pa AO Plus to poškodbo izključuje, voznik praviloma ne prejme ničesar, razen če dokaže resno poškodbo s premikom > 3 mm ali zlomom.
Ali lahko povzročitelj nesreče prejme odškodnino iz AO Plus za nateg vratnih mišic?
Kratek odgovor: v večini primerov – ne.
Zavarovalnica bo takšen zahtevek zavrnil, če ni dokazov o:
- zlomih vratnih vretenc ali
- rentgensko potrjeni nestabilnosti (> 3 mm premik).
Tudi če ima zavarovanec potrjeno klinično diagnozo “nateg vratnih mišic”, rentgenski posnetki brez strukturnih sprememb ne zadostujejo. Takšne poškodbe so po splošnih pogojih izključene iz kritja.
Zaključek: AO Plus – zavarovanje z omejeno uporabnostjo
Zavarovanje AO Plus pogosto daje občutek varnosti, vendar v praksi ne nudi realnega kritja za najpogostejše poškodbe, kot je nateg vratnih mišic. Zavarovalnice s pragom “3 mm” in izključitvijo psihičnih posledic (strah, stres) zmanjšajo obseg kritja na redke, hude poškodbe, kar pomeni, da:
- večina prometnih nesreč s poškodbami vratne hrbtenice ni krita,
- zavarovanec plačuje premijo za omejeno korist,
- pravni postopki za izpodbijanje zavrnitve so dragi in negotovi.
Za voznike, ki želijo dejansko zaščito, je priporočljivo natančno prebrati splošne pogoje pred sklenitvijo AO Plus zavarovanja in po potrebi poiskati pravni nasvet, če pride do poškodbe.
